Slovenija se v okviru evropskega Digitalnega desetletja 2030 pozicionira kot država z močno digitalno infrastrukturo in visokimi ambicijami na področju naprednih tehnologij. Z vidika Slovenskega tehnološkega foruma pozdravljamo strateške usmeritve države, hkrati pa opozarjamo na konkretne izzive, ki vplivajo na delovanje startup ekosistema – predvsem pomanjkanje digitalnih in tehničnih veščin, nizko stopnjo financiranja ter nedosledno podporno okolje.
Močna infrastruktura kot osnova za digitalno preobrazbo
Slovenija si je v zadnjem obdobju utrdila položaj države z dobro razvito digitalno infrastrukturo. Pokritost z optičnim internetom (FTTP) ostaja visoka, 5G pa jev letu 2024 znatno napredoval tudi na podeželju. Ta razvoj je ključnega pomena za delovanje in rast inovativnih podjetij, ki temeljijo na podatkovno intenzivnih tehnologijah, umetni inteligenci in oblačnih storitvah.
Vzpostavitev kompetenčnih centrov za polprevodnike in umetno inteligenco ter prihodnji AI Factory z lastnim superračunalnikom dodatno krepijo digitalni ekosistem in predstavljajo izjemno priložnost za povezovanje raziskovalne sfere z zagonskimi podjetji. Ključno pa bo, da ti centri postanejo dostopni tudi za mlada podjetja in ne ostanejo omejeni na velike sisteme ali akademsko sfero.
Napredne tehnologije: Slovenija kot aktivna članica evropskih projektov
Slovenija aktivno sodeluje v številnih strateških projektih EU, kot so IPCEI za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije, naslednje generacije oblačne infrastrukture in čezmejnih blockchain rešitev. Kot članica treh EDIC-ov ter udeleženka v pobudah EuroHPC in Chips JU Slovenija utrjuje svoj položaj v evropskem digitalnem prostoru.
Pozdravljamo tudi vodenje slovenskega grozda za digitalne veščine v okviru Best Practice Accelerator, kjer je Slovenija predstavila štiri dobre prakse – od digitalnih infotočk do izobraževanj za otroke, starejše in odrasle. Vendar pase ravno na tem področju kažejo največje vrzeli.
Digitalne veščine – šibki člen digitalne tranzicije
Eden največjih izzivov za zagonski ekosistem v Sloveniji ostaja pomanjkanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin. Kljub določenemu napredku v številu IKT strokovnjakov Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem EU. To neposredno vpliva na zmožnost startupov, da pridobijo ustrezne kadre in se hitro odzovejo na razvojne priložnosti.
Nujno je, da se digitalne kompetence sistematično vključijo v učne načrte že od osnovne šole naprej, ob tem pa se okrepi tudi preusposabljanje odraslih. Poleg teh kompetenc bi se morali učiti še računalniškega razmišljanja, raznih oblik pismenosti, prepoznavanja in reševanja konkretnih problemov in ustvarjalnosti, če po našem mnenju omenimo nekaj najpomembnejših. Zagon in rast tehnoloških podjetij sta odvisna od ITK strokovnjakov in strokovnjakinj – ne samo programerjev, temveč tudi podatkovnih analitikov, strokovnjakov za kibernetsko varnost in produktnih vodij z razumevanjem digitalnih tehnologij.
Digitalizacija podjetij: Nizka uporaba tehnologij med MSP-ji
Medtem ko je posvojitev umetne inteligence med podjetji v zadnjem letu pokazala pozitiven premik, splošna uporaba digitalnih tehnologij med malimi in srednje velikimi podjetji ostaja nizka. Razlog za to delno tiči v pomanjkanju kadrov, delno pa v še nezadostnem dostopu do znanja, svetovanja in podpore.
Kot lahko zasledimo v UMAR-jevem Poročilu o razvoju 2024 na str. 127, ima “Težave z digitalno preobrazbo vse več podjetij, hkrati pa jo obravnavajo kot vse manj pomembno. Delež slovenskih podjetij, ki po raziskavi SURS (2024e) meni, da digitalna preobrazba za njih ni bistvena oz. relevantna za uspešno poslovanje, se namreč povečuje: med majhnimi podjetji je bilo leta 2024 takšnih 53 % (oz. 4o. t. več kot leta 2021), med srednje velikimi 51 % in kar 18 o. t. več kotleta 2021, med velikimi pa četrtina (oz. 6 o. t. več kot 2021).
Zaradi nizkega zavedanja o pomenu digitalizacije se podjetja tovrstne preobrazbe ne lotevajo sistemsko, saj delež podjetij z digitalno strategijo v letu 2024ostaja na ravni iz leta 2021 (17 %), pri čemer se je nekoliko povečal med velikimi podjetji, a zmanjšal med srednje velikimi. Temu bi lahko botrovalo dejstvo, da se je delež podjetij, ki imajo z digitalno preobrazbo težave, v letih 2021–2024 povečal s 60 na 71 %. Najpomembnejše težave, o katerih pri digitalni preobrazbi poročajo podjetja, se nanašajo na kadre (2/3 podjetij),pomanjkanje finančnih sredstev in (ne)prilagodljivost podjetij (oboje polovica podjetij), nekoliko manj pa so izpostavljene težave z vodenjem in določanjem prioritet. (Ne)pripravljenost na spremembe zaposlenih in vodilnih je predstavljala težavo pri dobri tretjini podjetij, podobno nizek delež podjetji pa ima težave z nepovezanimi poslovnimi procesi (katerih pomen pa raste in to v vseh velikostnih skupinah podjetij).”
EU zato Sloveniji za uspešno vključevanje startupov in MSP-jev v digitalno preobrazbo gospodarstva priporoča ciljno usmerjene ukrepe, kot so:
• digitalni vavčerji,
• svetovalni programi,
• podporna omrežja za MSP in startupe
• ter sodelovanja z raziskovalnimi institucijami.
V STF pa poudarjamo še, da bi bilo potrebno sistematično in celostno meriti resnične učinke takšnih ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev, saj bi le tako lahko ugotovili, ali so vložena sredstva dosegla svoj namen.
Financiranje in podporno okolje za zagonska podjetja
Slovenija je 20 % sredstev iz svojega Načrta za okrevanje in odpornost (513milijonov evrov) namenila digitalnemu prehodu. Poleg tega je v okviru kohezijske politike predvidenih še 287 milijonov evrov za digitalno preobrazbo. Vendar ti finančni tokovi le redko dosežejo najbolj ranljive dele inovacijskega ekosistema – mlada, visoko tehnološka podjetja.
Tveganega kapitala v Sloveniji primanjkuje, dostop do kapitalskih trgov pa ostaja omejen. Po ocenah našega foruma več kot polovica startupov z globalnim potencialom išče naložbe v tujini. Predlogi za izboljšanje vključujejo:
• davčne olajšave za vlagatelje v zagonska podjetja,
• vzpostavitev državnega "matching fund" mehanizma,
• olajšanje delitve lastništva z zaposlenimi (ESOP).
Žal je bila iz revidiranega nacionalnega načrta Digitalnega desetletja odstranjena večina ukrepov, povezanih z zagonskimi podjetji, kar razumemo kot zaskrbljujoč signal za prihodnost inovacij v Sloveniji. Slovenija je ena od šestih držav članic EU brez ‘samoroga’ in v državi tudi ni potencialnega prihodnjega ‘samoroga’. V svojem prilagojenem časovnem načrtu Slovenija sicer ohranja zelo ambiciozen cilj sedmih samorogov do leta 2030, a bodo glede na trenutne razmere v Sloveniji za dosego tega cilja potrebni dodatni ukrepi.
Digitalne javne storitve in regulativa
Slovenija sicer še zaostaja v širini digitalnih javnih storitev (zlasti čezmejnih), vendar pa njihova uporaba presega evropsko povprečje. Zakon o digitalizaciji zdravstva, ki je v pripravi, je lahko pilotni projekt za razvoj kakovostne, varne in interoperabilne digitalne storitve v javnem sektorju. Junija 2025 je Vlada RS potrdila predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva in ga predložila v Državni zbor RS.
Zagonska podjetja lahko tukaj odigrajo pomembno vlogo – od razvoja uporabniških vmesnikov, do varne hrambe in upravljanja z občutljivimi podatki. Ključno pa je, da se inovativna podjetja sistemsko vključijo v razvoj takšnih projektov.
Zelena tranzicija s pomočjo digitalnih tehnologij
Digitalne tehnologije so lahko ključni pospeševalec trajnostnega razvoja. Slovenija je že vključila vrsto ukrepov – od digitalnih dvojčkov do zelenih javnih naročil. Vendar pa so ti ukrepi še razdrobljeni, pogosto projektno usmerjeni in brez celostne strategije.
Potrebujemo sistematičen okvir, ki bo povezal zeleni in digitalni prehod – z jasnimi priložnostmi za podjetja, ki razvijajo rešitve na področju energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, pametnih mest in trajnostne mobilnosti.
Digitalne pravice in vrednote: prostor za napredek
Slovenija je najbolj aktivna na področju digitalne solidarnosti in vključevanja, manj pa na področju zasebnosti in osebnega nadzora nad podatki. Naš cilj mora biti, da postavimo človeka v središče digitalne preobrazbe – to vključuje transparentnost, dostopnost, zasebnost in suverenost.
Za zagonska podjetja to pomeni priložnost – in odgovornost – za razvoj rešitev, ki niso zgolj tehnološko napredne, temveč tudi etične in vključujoče.
Priporočila Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu Evrope, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, s katerimi se strinjamo, so:
Digitalne veščine: Pospešeno vključevanje digitalnih vsebin v izobraževalni sistem in preusposabljanje odraslih.
Dostop do financiranja: Vzpostavitev mehanizmov za tvegani kapital, "matching funds", olajšanje lastništva zaposlenih.
Startupi v strategijah: Ponovna vključitev startup ukrepov v Digitalno desetletje in Digitalno Slovenijo 2030.
Podpora MSP in startupom: Svetovanje, digitalni vavčerji, vključevanje v strateške projekte.
Digitalna javna uprava: Sistematično vključevanje inovativnih podjetij v razvoj učinkovitih javnih digitalnih storitev.
Zeleni prehod: Povezava digitalnih tehnologij z okoljskimi cilji, vključitev startupov v zelene inovacije.
Sklep: Slovenija ima infrastrukturo, ambicijo in priložnost, da postane digitalna zgodba o uspehu. Vendar bo to mogoče le z vključujočim, pametnim in startupom prijaznim pristopom. Digitalno desetletje ni zgolj evropska politika – je priložnost, da Slovenija postane vodilna inovacijska država, v kateri lahko zagonska podjetja rastejo, ustvarjajo in ostanejo ter so pomemben generator gospodarskega razvoja tudi vseh ostalih nosilnih (UMAR jih imenuje hrbteničnih) podjetij.
