Zadnja strategija Slovenije do leta 2030 je bila pripravljena leta 2017, vsi pa zelo dobro vemo, kaj vse se je od takrat dalje spremenilo.
Zato se tudi nismo zmotili v naslovu te objave. Namesto razvojnega modela Slovenije se moramo resno pogovoriti o razvojnem problemu, ki ga imamo kot država in družba in ki ga je Urad za makroekonomske analize RS jasno in nedvoumno opisal v poročilu »Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025”.
Veseli, da je kakovost življenja v Sloveniji visoka, hkrati pa omenjeni urad izpostavlja realne in resnične izzive, ki so pred nami in ki bi se jih morali lotiti z vso resnostjo in odločnostjo za resnični razvojni preboj. Tako urad ugotavlja: »Visoka kakovost življenja ob precejšnjem zaostanku pri produktivnosti, ki zahteva pospešen prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitev ustvarjalne dolgožive družbe in institucionalnega okolja”.
V Slovenskem tehnološkem forumu, kjer v svojem bistvu in delovanju sledimo Manifestu in ključni premisi - za razvojni preboj Slovenije, si želimo več argumentiranega, v prihodnost usmerjenega dialoga.
Zato se bomo v nekaj naslednjih objavah osredotočili na ugotovitve in priporočila iz poročila na temo produktivnosti, ustvarjanja višje dodane vrednosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, vlaganjih v nove, prebojne tehnologije ter o izobraževanju, usposabljanju in spretnostih za 21. stoletje.
Zato nas spremljajte še naprej, veseli pa bomo vaših odzivov.
Barbara Krajnc, direktorica STF
***
BONUS DEL
Predpostavljamo, da poročila v celoti ni (pre)bralo veliko ljudi, čeprav bi bilo to zelo zaželeno, celo nujno, na sami predstavitvi pa smo pogrešali še več predstavnikov gospodarstva. Da vam to olajšamo, smo ChatGPT prosili, da nam pripravi strukturiran, lahko zapomljiv in za povprečnega bralca zanimiv povzetek in dobili smo to:
Kako (dobro) živimo v Sloveniji? – UMAR 2025 na kratko
🔹 1. Živimo (še kar) dobro!
• Dohodki in materialna blaginja se izboljšujejo.
• Slovenija ima eno najmanjših razlik med bogatimi in revnimi v EU.
• Revščina ostaja nizka, a je v zadnjih letih nekoliko narasla.
📚 2. Znanje je moč – a kaj, ko pada
• Imamo visoko izobraženo prebivalstvo, še posebej odrasli.
• A mladi izgubljajo na pismenosti in ustvarjalnosti – to je alarm za prihodnost.
❤️ 3. Zdravje – (še) smo med boljšimi
• Dolgo živimo zdravo, kar je nad povprečjem EU.
• Kljub temu: čakalne vrste in dostop do dolgotrajne oskrbe ostajajo izziv.
🌍 4. Narava – naša močna točka
• Čista voda, zadovoljiva kakovost tal, a zrak je (pre)poln delcev.
• Prostorski razvoj je mešan: mesta rastejo, podeželje se prazni.
💼 5. Gospodarstvo – stabilno, a z rezervo
• Nizka brezposelnost in stabilne javne finance.
• A za EU še zaostajamo po produktivnosti – ključna naloga za prihodnost.
🚀 6. Kaj je zdaj ključno?
UMAR poziva:
• Naj gremo hitreje v inovacije in zeleno gospodarstvo.
• Naj gradimo ustvarjalno in dolgoživo družbo.
• Naj okrepimo institucije, ki to omogočajo.
V nadaljevanju smo ChatGPT vprašali še, da povzame ključne usmeritve UMAR-jevih priporočil in tu je rezultat poizvedovanja:
🚀 Kam moramo zdaj? – UMAR-jev poziv za prihodnost
Slovenija stoji na križišču: imamo dobro izhodišče, a če želimo živeti bolje tudi v prihodnje, moramo zdaj narediti pogumne korake naprej. UMAR izpostavlja tri velike usmeritve:
💡 Inovacije, ne ponavljanje
• Potrebujemo preboj v znanju in tehnologiji – to pomeni več vlaganj v raziskave, razvoj in podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost.
• Ne gre več samo za "delati več", ampak pametneje, hitreje in drugače.
♻️ Zelena in krožna ekonomija
• Gospodarstvo mora postati okolju prijaznejše, saj trenutni model ni vzdržen.
• Pot do nizkoogljične družbe vključuje prehod na obnovljive vire, boljšo rabo virov in zmanjšanje odpadkov.
👵👨💻 Družba prihodnosti: ustvarjalna in dolgoživa
• S starajočo se populacijo potrebujemo sisteme, ki omogočajo aktivno življenje v vseh obdobjih – tako na trgu dela kot v skupnosti.
• UMAR spodbuja razvoj družbe znanja, sodelovanja in kreativnosti.
🏛️ Močne institucije = temelj vsega
• Brez učinkovitih javnih storitev, digitalizacije in zaupanja v pravno državo ni dolgoročnega napredka.
• Kakovost upravljanja je odločilna za uspeh vseh drugih sprememb.
