Izhodišča za naš tokratni komentar so številna dejstva, ugotovitve in konkretna priporočila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v poročilu “Kakovost življenja 2025 – Poročilo o razvoju” (v nadaljevanju »poročilo UMAR«), ki nam vsem, posameznikom, družbi in državi, postavi ogledalo.
Ogledalo, v katerega bi se morali resno zazreti, se pogovoriti in vzeti pot pod noge ali od besed k odločnim dejanjem!
Tokrat se osredotočamo na ključni predpogoj za resnični razvoj Slovenije – produktivnost in inovativnost in predlaganim priporočilom UMAR-ja podajamo še nekaj naših pogledov in konkretnih predlogov nujno potrebnih sprememb.
Kaj pravi poročilo UMAR-ja?
- Produktivnost je osnovni predpogoj za razvoj.
- Inovacije, ne ponavljanje oz. sledenje.
- Potrebujemo preboj v znanju in tehnologiji – to pomeni več vlaganj neoprijemljiv kapital (znanje, intelektualna lastnina, blagovne znamke in podobno), v moderne tehnologije, v raziskave, razvoj in podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost.
"Višja produktivnost naj sloni na hrbteničnih ter prebojnih, zagonskih podjetjih, produktih, znanju, ustvarjalnosti, odzivni in vitki državi s prestrukturiranim davčnim sistemom."
Produktivnost – mit ali resničnost
Kaj sploh pomeni biti produktiven? Kot pravi Ali Žerdin v Sobotni prilogi Dela (komentar objavljen 17. 5. 2025), "pri pojmu produktivnost nastajajo nesporazumi. Produktivnost enačimo s starodavno parolo, da je treba “več in bolje delati”. Delati je treba drugače, razmišljati, uporabiti domišljijo, ustvarjalnost."
Delamo preveč in ustvarjamo premalo. Povečanje produktivnosti ni stvar večjih naporov, temveč boljših pogojev za delo, vlaganj v znanje, tehnologije in podpornega okolja za podjetja z visoko dodano vrednostjo.
To dokazujejo države inovatorke oz. inovacijski voditelji (v UMAR-jevem poročilu označene kot skupina V1 – Danska, Finska, Nizozemska, Švedska), ki imajo daleč najvišjo stopnjo kakovosti življenja in imajo hkrati visoko produktivnost v kvalitativnem smislu, pri čemer po po obsegu ur dela delajo manj kot pri nas.
Inovativnost – še en mit ali resničnost
Peter Wostner, ki je v imenu UMAR-ja izvrstno predstavil omenjeno poročilo, je za inovativnost dejal, da izvira iz možnosti, da na svet gledamo drugače, kar lahko spodbujamo skozi igro in raziskovanje.
Inovacije niso le tehnična izboljšava. So mentaliteta. Ustvarjalnost, povezana z gospodarstvom, raziskavami in drznostjo politike.
Kot posebej pomembno izpostavljamo ustvarjalnost v povezavi z izobraževanjem, ki ji bomo namenili posebno mesto v eni od naslednjih objav.
Razvojni model in razvojne politike za 21. stoletje
Edina stalnica so spremembe. To še kako velja za današnje hitro se spreminjajoče čase, geopolitične in gospodarske razmere in vedno hitrejšo tehnološko revolucijo, vse to pa terja stalno, hitro, pravočasno in učinkovito odzivanje in prilagajanje novim okoliščinam.
Slovenija lahko prehiti povprečje, a le, če si drznemo postaviti višje cilje. Biti med najboljšimi ne pomeni sanjati več. Pomeni začeti ukrepati. Zdaj.
In drugič, izstopanje iz povprečnosti, ki ga v Sloveniji ne cenimo preveč (biti uspešen je premalo cenjeno in spoštovano, včasih celo nezaželjeno), mora postati vodilo. Večno primerjanje in lastno zadovoljstvo z dejstvom, da dosegamo povprečje pri določenem kazalniku med ostalimi članicam EU ali OCED, moramo enkrat za vselej nadomestiti z ambicioznostjo, da želimo postati in biti med najboljšimi, med zmagovalkami, med državami inovatorkami. Podobno, kot v športu, kjer smo Slovenci zadovoljni samo s prvim mestom in našim športnicam in športnikom ne odpuščamo. Le zakaj bi imeli drugačno merilo za našo družbo in državo?
Države inovacijske voditeljice (Danska, Finska, Nizozemska, Švedska) imajo najvišjo kakovost življenja in visoko produktivnost, čeprav delajo manj.
Pomenljiva je ugotovitev iz poročila UMAR-ja, katere so (še vedno) primerjalne prednosti Slovenije za sektor predelovalne dejavnosti. To so kakovost, prilagodljivost in cena in ne npr. inovativnost, ustvarjalnost, znanje in številne druge spretnosti (strateško in analitično razmišljanje, reševanje problemov in še mnogo tega). Torej vse to, kar vodi do višje vrednosti našega dela, nenazadnje do višjih cen, boljših poslovnih rezultatov, višjih prejemkov zaposlenih, do višje dodane vrednosti.
Inovacijsko podprta rast in razvojni preboj
UMAR prehod v inovacijsko podprto rast postavlja na prvo mesto med prioritetnimi razvojnimi izzivi in podaja konkretna priporočila (vir. UMAR poročilo, str. 17), ki jih v STF v celoti podpiramo, a hkrati v razmislek dodajamo še nekaj zelo konkretnih, nujnih sprememb na naslednjih področjih: na davčnem področju, pri zagotavljanju javnih storitev ter razvojno in znanstveno-inovacijskih spodbudah.
Davčni sistem
Davčni sistem mora biti enostaven in pregleden, morebitne spremembe pa strateško premišljene. Spremembe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so bile v mnogočem ravno nasprotno od prej zapisanega, premalo strateško domišljene, celostne, pogosto uvedene ad-hoc in všečne vsakokratni politični opciji. Vse prevečkrat se zatekamo k uvajanju olajšav, izjem in posebnih davčnih obravnav.
Hkrati pri nekaterih že uvedenih spremembah (npr. nagrajevanje zopcijami, delnicami) pogrešamo več ambicioznosti in si želimo manj polovičarstva pri končnih rešitvah. Stabilnost, preglednost in jasnost poslovnega, še posebej pa regulatornega okolja je za gospodarstvo nujni in prvi predpogoj, da lahko načrtuje razvoj, investicije in zaposlovanje. Na drugi strani se hitro pojavi negotovost, ki tako gospodarstvo, kot nas –posameznike, vodi v omejevanje, odpovedovanje za investiranje in trošenje. Zato za področje davčnega sistema kot nujne spremembe izpostavljamo naslednje:
1. Poenostavitve in hkratna odprava izjem
Davčni sistem mora biti enostaven, pregleden in z vidika upravljanja in stroškov tudi učinkovit tako za državo, kot zavezance. Številne izjeme, olajšave, spodbude in posebne davčne obravnave ne prispevajo k temu. Naj izpostavimo nekaj naših predlogov:
- Davek od dohodka pravnih oseb: ukinitev ali zmanjšanje obstoječih olajšav, namesto tega nižja davčna stopnja za vsa podjetja;
- Dohodnina: ukinitev ali poenostavitve glede obračuna bonitet za zaposlene; npr. vključitev regresa, prevoza na delo, nadomestila za prehrano v višjo splošno olajšavo za vse.
- Presoja upravičenosti davkov, ki imajo zelo majhen, celo zanemarljiv učinek v smislu davčnih prilivov v proračun in ne upravičujejo stroška vodenja evidenc in obračunov na strani države in podjetij/posameznikov. Bolj smotrno je takšne davčne kategorije preprosto ukiniti.
Pomemben del poenostavitev v davčnem sistemu mora biti usmerjen v vzpodbujanje podjetništva in zagonskih podjetij: poenostavitve registracije in administracije za mlada podjetja, uvedba instituta vitke d.d., spodbudno okolje za investiranje (investicijski račun z manj omejitvami, podpora vlaganju v zagonska podjetja).
2. Primernejša obdavčitev in administriranje opcij, delnic oz. solastniških shem
V letu 2024 je bil sicer storjen korak v pravo smer, a še vedno s preveč omejitvami in kontrolnimi mehanizmi. Ugodnejša davčna obravnava delniških opcij bi morala biti na voljo vsem zagonskim podjetjem in ne samo tistim, ki so vpisana na določene sezname (tj. register inovativnih zagonskih podjetij).
3. Ciljno usmerjena razbremenitev plač
Vsem nam v družbi, državi in gospodarstvu je jasno, da so za ohranitev in prihodnost socialne države potrebna delovna mesta z višjimi prejemki invišjo oz. visoko dodano vrednostjo. Teh pa danes ne premoremo dovolj.
Že sama razporeditev plač (glej UMAR poročilo, str. 30) kaže, in kar že dolgo vemo, da so plače v Sloveniji izrazito zgoščene okrog minimalne inpovprečne plače. In zaradi davčnega primeža nižje plače rastejo hitreje kot višje.[1]
Zato zagovarjamo zamejitev socialnih prispevkov pri plačah nad določeno višino, prilagoditev dohodninskih stopenj in redno indeksacijo dohodninskih razredov, zvišanje splošne olajšave do višine, ki pokriva minimalne življenjske stroške. Hkrati naj višja splošna olajšava vključuje tudi ostale, trenutno "neobdavčene" prihodke zaposlenega (malica, prevoz in ostala, podobnanadomestila).
4. Vzpostavitev primerljive obremenitve različnih oblik dela
Vedno smo in bomo podpirali načelo, da je potrebna primerljiva in pravičnejša obravnava vseh oblik dela (po načelu »vsako delo šteje«) - uravnoteženje obremenitev dohodkov iz zaposlitve v odnosu do drugih pravnih oz. zavarovalnih podlag (npr. s.p. »pavšalisti«, avtorske in podjemne pogodbe, študentsko delo). To velja predvsem za uravnoteženje obremenitev s socialnimi prispevki, pretežno za storitvene dejavnosti.
5. Identifikacija dodatnih davčnih virov
Za zagotavljanje uravnoteženih in dolgoročno vzdržnih javnih financ razbremenitve na strani davkov in prispevkov terjajo dodatne davčne vire. Številne mednarodne statistike in poročila tako UMAR-ja kot mednarodnih institucij izpostavljajo, da je obdavčitev premoženja ena od manj oz. neizkoriščenih virov v Sloveniji. Davek od premoženja občanov sicer imamo, a ker je velika večina davčnih zavezancev tega davka oproščena, velja prepričanje, da ga ni. In drugič, iz tega naslova zberemo zanemarljivo malo davčnih prihodkov. Morda velja razmisliti o vmesnem koraku, tj. prilagoditvi obstoječih pogojev v smeri razširitve zajema davčne osnove.
Z vidika nujnosti kvalitetnejših investicij in investicij v neoprijemljiv kapital (glej UMAR poročilo, str 118) pa kot možni dodatni davčni vir vidimo v prevetritvi oz. strateškem premisleku sistema davka od dohodka pravnih oseb (DDPO). Ta davek, kar potrjuje tudi zadnja ocena OECD-ja slovenske industrijske strategije, zaradi osnovne stopnje obdavčitve v primerjavi z drugimi državami na eni strani in velikodušnimi davčnimi olajšavami na drugi strani predstavlja rezervo za dodatne davčne prihodke (Vir: OECD (2025-05-05), str. 33).[2]
Učinkovite, enostavne, uporabnikom prijazne javne storitve
O poenostavitvah smo nekaj že predstavili v delu, ki se nanaša na davčni sistem, tu pa izpostavljamo celotno področje javnih storitev, ki naj bodo resnično učinkovite, enostavne in uporabnikom prijazne.
Tudi država mora zasledovati cilj po višji produktivnosti javnih storitev. Trenutno podjetja in prebivalci na veliko področjih ne dobijo servisa, ki ga potrebujejo oziroma si ga zaslužijo: nepredvidljivi roki, dolge čakalne vrste, birokratski postopki, pomanjkljiva digitalizacija je samo nekaj vsakodnevnih izzivov, s katerimi se kot uporabniki srečujemo.
Eden glavnih ciljev vsake vlade bi morala biti poenostavitev in optimizacija postopkov javnih storitev oz. servisov, pa naj gre za urejanje prostora, gradbena dovoljenja, zaposlovanje tujcev, zdravstvo, sodstvo, notarje.
Zato je naše ključno sporočilo, da digitalizacija brez uporabnika ni digitalizacija.
In še, obstoječe rešitve moramo povezati, poenostaviti in približati ljudem. Danes imamo številne digitalne storitve, ki bi lahko izboljšale življenje ljudi, a jih pogosto niti ne poznamo oz. so razpršene po raznih spletnih mestih. Zato je čas, da v ospredje postavimo uporabniško izkušnjo, jo merimo, spremljamo in stalno izboljšujemo. To ni samo tehnični izziv, ampak predvsem strateška odločitev.
Razvojne in znanstveno-inovacijske spodbude
Pametno investiranje, investiranje v kakovostna delovna mesta z višjo oz. visoko dodano vrednostjo ali na kratko – kvalitetne investicije naj postanejo prvo in edino merilo številnih razvojnih in znanstveno-inovacijskih spodbud.
Prav bi bilo, da bi pogoje za dodelitev takšnih spodbud zaostrili in si hkrati postavili jasne, merljive cilje, da bi lažje spremljali dejansko dosežene učinke in rezultate pri prejemnikih in na nivoju celotnega gospodarstva in družbe. S tem bi se povečala tudi transparentnost.
Potrebno je tudi še spomniti, da je financiranje preko finančnih spodbud (definicija: vlaganje v MSP, ki imajo zrelost TRL7+) v zadnjih treh letih zelo problematično. Inovacijskih razpisov ni (bilo). Spodbuda Eureka je že tri leta takorekoč neobstoječa, Eurostars podobno, RRI za gospodarstvo se odlaga že nekaj let, demo razpisi imajo podobno usodo in po trenutnih podatkih krepko manjši proračun, kot v preteklosti. Ugotovimo lahko, da je tovrstno financiranje daleč od neke predvidljive konstante, ki jo gospodarstvo potrebuje. Torej, tovrstnega financiranja je bilo v zadnjih letih opazno manj kot prej, ko pa tofinanciranje vseeno obstaja, so birokratske ovire še vedno izredno visoke, prav tako ritem financiranja.
Zaključna misel
Na znanju temelječa družba, ki naj bo prva in najpomembnejša vrednota, zmagovalna miselnost, delati manj, a bolj pametno, podpirati prebojne podjetniške ideje, pri tem tudi tvegati in znati prevzeti odgovornost, še posebej pa od držav inovatork prevzeti več ambicioznosti in samozavesti.
To si želimo za vsakega od nas, še posebej za vse, ki (so)oblikujejo politike, ukrepe, predpise in jih sprejemajo.
Marsikateri omenjeni predlogi so lahko uresničljivi in politika majhnih korakov nas lahko pripelje do želenega napredka. So pa tudi taki, ki zahtevajo več časa, tehtnega, argumentiranega premisleka, predvsem pa dialoga z vsemi zainteresiranimi stranmi.
Kar skrbi in ne daje občutka gotovosti v teh zelo negotovih časih je mnenje med nekaterimi predstavniki političnih strank, da smo že globoko v predvolilnem času, zaradi česar kakšnih sprememb, vključno s priporočili iz poročila UMAR-ja, ne bo mogoče uresničiti. Nekatere med njimi so t.i. »low hanging fruits«, torej take, da bi lahko hitro in učinkovito razrešili, odpravili kakšno birokratsko oviro, poenostavili postopke. Vse za večjo produktivnost države in gospodarstva,za večjo konkurenčnost, za resnični razvojni preboj Slovenije. Po drugi strani pa spremljamo ad-hoc, morda za volilce všečne predloge.
Zato upamo in si želimo, da se ne bomo kar ustavili in čakali na naslednjo pomlad, na naslednji maj, če se izrazimo malo poetično, tj. da pričakamo novo vlado. Skoraj leto dni je do takrat. Dolgo, predolgo, ker konkurenca ne spi, ker se svet in geopolitika vrtita naprej.
Veseli bomo vaših odzivov in konstruktivne debate.
Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma, GIZ
Viri in literatura:
- EU. (2025) Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the economic, social, employment, structural and budgetary policies of Slovenia. Pridobljeno s https://commission.europa.eu/publications/2025-european-semester-country-specific-recommendations-commission-recommendations_en
- MF. (2024) Informacija o davku od dohodkov pravnihoseb za leto 2023. Ljubljana. Pridobljeno s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Davcni-direktorat/DOKUMENTI/Informacija-o-davku-od-dohodkov-pravnih-oseb-za-leto-2023.pdf
- OECD (2025-05-05), “A review of Slovenia’s industrial strategy: Policies for a green, innovative, and smart economy”, OECD Science, Technology andIndustry Policy Papers, No. 177, OECD Publishing, Paris. http://dx.doi.org/10.1787/f10e4ef9-en
- UMAR. (2025) Poročilo UMAR-ja o Kakovosti življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025. Ljubljana. Pridobljeno s https://umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_slovenije/2025/slovenski/POR_2025.pd
[1] Nekaj številk, da bomo bolj konkretni: popodatkih UMARja en odstotek zaposlenih prejema bruto plače v višini 7.000 evrov ali več. Po drugi strani pa iz poročila UMAR-ja izhaja, da 64 % delovno aktivnih prejema minimalno oz. povprečno plačo. K temu pa dodajmo še približno 30 % zaposlenih s tujim državljanstvom, ki je prejemalo minimalno plačo. Podatki veljajo za prvi kvartal 2025.
[2] Pomenljiva je npr. analiza MF za DDPO za leto 2023, ki kaže na zmanjšanje davčne osnove in davčnih olajšav v skupnem znesku 2,583 milijarde evrov, od tega največ za pokrivanje izgub, skoraj 900 mio evrov in olajšave za investiranje v višini 963 mio evrov. To izpostavljamo tudi zaradi ugotovitev in priporočil UMAR-ja, ki ugotavlja, da še vedno vse preveč vlagamo v stavbe in stroje, premalo pa v IKT (programsko opremo, podatkovne baze in analitiko ter s tem povezane produkte), kadre, organizacijski kapital, industrijsko robotiko (posebej tu izgubljamo prednost, ki smo jo že imeli), avtomatizacijo in tudi v R&R, ki bodo privedle do višje dodane vrednosti (Vir. UMAR poročilo, str. 118).
