STF logo symbol in black color
Globalno tekmovanje za pridobivanje kakovostnih kadrov je ostro in se bo v prihodnosti zaradi globalnih dejavnikov (staranja prebivalstva in upadanja prebivalstva po vsem svetu) še zaostrovalo.
Po nekaterih ocenah potrebuje Slovenija vsako leto novih 5000 IKT strokovnjakov. Zato mora Slovenija nujno sprejeti ukrepe na naslednjih področjih:
Za krepitev visokotehnološkega sektorja zato potrebujemo tri ukrepe:
a)
Pripraviti mora celostno strategijo izobraževanja kadra za potrebe prihodnosti, tako formalnega kot obšolskega in vseživljenjskega, od poglabljanja digitalnih veščin do učenja podjetništva ter ostalih veščin in znanj, povezanih z visokotehnološkim sektorjem oziroma gospodarstvom prihodnosti. V združenju opažamo, da so trenutni poskusi vladajočih preveč razdrobljeni, premalo koordinirani in da na tem področju primanjkuje politične volje. To se mora nujno spremeniti.
b)
Poglobiti mora sodelovanje med gospodarstvom in univerzami, ki bo omogočilo nove razvojne preboje na področju visoke tehnologije. Trenutno univerzitetni kader ni dovolj nagrajen za sodelovanje z gospodarstvom, zaradi česar zanj nima interesa. Država mora storiti vse, da bo spodbujala sodelovanje med gospodarstvom in univerzami, tudi na način, da univerzam in fakultetam oziroma njihovemu kadru omogoča ustanavljanje podjetij, ki bi razvila in tržila rešitve, ki izhajajo iz raziskovalnih dognanj univerze oziroma fakultete.
c)
Olajšati mora zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev, ki želijo priti delat v Slovenijo, kar pomeni, da mora pohitriti postopke za zaposlitev tujca in čim bolj zmanjšati birokratsko breme zaposlitve. Uvesti mora tudi sheme digitalnega nomadstva, ki posameznikom z vsega sveta omogočajo, da zaprosijo za digitalno osebno izkaznico in dostopajo do e-storitev Slovenije, s čimer lahko poslujejo v državi, ne da bi morali dejansko tam tudi živeti.
d)
Izvesti mora »prestrukturiranje« delovne sile, z drugimi besedami, prebivalcem Slovenije mora dati možnost dodatnega izobraževanja in pridobitve tistih veščin, ki jih gospodarstvo prihodnosti potrebuje, ter spodbujati, da tak kader nato prehaja od manj učinkovitih podjetij k tistim podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. V zvezi s tem se mora tudi odločiti, katere gospodarske panoge želi država podpirati in razvijati.
Odločevalce pozivamo, da se nemudoma in celostno lotijo reform na področju razvoja kadrov, saj nam v nasprotnem primeru grozijo nova izgubljena desetletja na področju tehnološkega razvoja.