.jpg)
Festival Evolucija | 16. december 2025 | Španski borci
Foto: STF
Pogovor je vodila Nataša Briški, novinarka in vsestranska medijska ustvarjalka, sogovornika pa sta bila Andraž Tori (Teads) in Andraž Logar (3fs), dolgoletna poznavalca tehnološkega razvoja in digitalnih ekosistemov ter člana Slovenskega tehnološkega foruma.
Že uvodoma je bilo jasno, da gre za sogovornika, ki sta tehnologijo spremljala ne le kot uporabnika, temveč kot aktivna soustvarjalca prostora, v katerem danes živimo. Oba sodita v generacijo, ki je doživela prehod od BBS-sistemov in modemov do mobilne revolucije, oblačnih storitev in umetne inteligence.
Od zgodnje digitalizacije do eksplozije umetne inteligence
Razprava se je dotaknila začetkov digitalne kulture v Sloveniji, ko je bila tehnologija predvsem vprašanje dostopa in razumevanja, danes pa je postala temeljna infrastruktura družbe. Andraž Tori je ob tem poudaril kontinuiteto razvoja:
»Če pogledamo z makro perspektive, se temeljni trendi niso bistveno spremenili – spremenila sta se hitrost in obseg. Kar se je v zadnjih letih zgodilo z umetno inteligenco, pa je eksplozija, ki je ni nihče zares predvidel.«
Posebej je izpostavil prelomne trenutke, kot so komercializacija interneta, vzpon oblačnih tehnologij in mobilna revolucija, ki so posamezniku prvič omogočili dostop do skoraj neomejenih procesnih moči in informacij.
Digitalizacija: med iluzijo in realnostjo
Pomemben del pogovora je bil namenjen razumevanju digitalizacije v slovenskem prostoru. Andraž Logar je opozoril na izrazit razkorak med najbolj izpostavljenimi podjetji in dejanskim stanjem digitalnih procesov:
»V Sloveniji imamo velik prepad med podjetji, ki digitalizacijo res razumejo, in tistimi, ki jo dojemajo kot pošiljanje PDF-ja po elektronski pošti. To ni digitalna transformacija, to je le digitalna fasada.«
Ob tem je poudaril, da težava ni zgolj v podjetjih, temveč tudi v sistemskem okolju, regulaciji in vlogi države, ki pogosto pretirano zapleta procese, namesto da bi omogočala postopno in uporabniku prijazno uvajanje novih tehnologij.
Pogum kot ključni manjkajoči element
Sogovornika sta se strinjala, da tehnološki zaostanek ni nujno posledica pomanjkanja znanja ali dostopa, temveč predvsem pomanjkanja poguma za strateške odločitve. Tori je ob tem izpostavil širši družbeni problem:
»Naš izziv je, da nimamo dovolj velikih problemov, ki bi nas prisilili, da stopimo iz cone udobja. Namesto da rešujemo le lokalne izzive, bi se morali vprašati, katere probleme znamo rešiti za ves svet.«
Razprava o umetni inteligenci je razkrila dve plati: skepticizem do razdrobljenih in podhranjenih javnih pobud ter hkrati zavedanje, da gre za tehnologijo, ki bo neizogibno preoblikovala vse ravni družbe.
Stava na prihodnost
Logar je ob razmisleku o vlogi države poudaril, da popolne rešitve ne obstajajo in da je pretirana previdnost pogosto večja ovira kot tveganje samo:
»Če verjamemo, da je umetna inteligenca tehnologija, ki bo najbolj transformirala družbo, potem je naloga države, da se je loti odločno – tudi če ne ve natančno, kako jo bodo ljudje uporabljali.«
Oba sogovornika sta se strinjala, da brez drznih odločitev Slovenija tvega nadaljnje povečevanje zaostanka za tehnološko najbolj razvitimi okolji.
Pogled naprej: energija, delo in nova družbena razmerja
V zaključku je pogovor segel še dlje v prihodnost - k vprašanjem energetske revolucije, avtomatizacije intelektualnega dela in paradoksa, da je umetna inteligenca najprej posegla prav na področja, ki so veljala za najbolj varna pred avtomatizacijo. Razprava ni ponudila enoznačnih odgovorov, je pa jasno pokazala, da tehnološka evolucija ni več tehnično, temveč predvsem družbeno in politično vprašanje.
Na Festivalu Evolucija se je s tem pogovorom potrdila vloga prostora, kjer se tehnologija ne obravnava kot modna beseda, temveč kot proces, ki zahteva razmislek, odgovornost in predvsem pogum.
Slovenski tehnološki forum je ponosen podpornik in programski partner Festivala Evolucija. Več o samem programu Festivala Evolucija
