Osrednji govorci posveta so bili generalmajor Dobran Božič, svetovalec ministra za obrambo, ter predstavniki gospodarstva in kritične infrastrukture, med njimi Gregor Spagnolo (SSRD), Andraž Logar (3fs), Damjan Matičič (Koofr), mag. Melita Šinkovec (Urad vlade RS za informacijsko varnost), Mateja Rokvič (Ministrstvo za obrambo), Igor Josipović (Onkološki inštitut) in mag. Bojan Muršec (Vrhovno sodišče RS).
Grožnje niso več oddaljene
Kot so opozorili govorniki, Evropa ni več oaza miru in stabilnosti. Konflikti se vedno bolj selijo v informacijski in kibernetski prostor, kjer ostaja ranljiva zaradi pomanjkanja enotne obrambne moči. Slovenija je pri tem še posebej izpostavljena – ne zaradi pomanjkanja znanja, temveč zaradi razdrobljenosti sistema.
»Kibernetska varnost ni več samo tehnično vprašanje, temveč strateška nuja,« so se strinjali sodelujoči. Po njihovem mnenju je odpornost digitalne družbe neposredno povezana z nacionalno varnostjo, gospodarsko suverenostjo in zaupanjem v državi.
Slovenske slabosti in priložnosti
Med največjimi tveganji so izpostavili kritično infrastrukturo, ki sega od energetike, zdravstva do transporta. Grožnje niso omejene le na računalniške sisteme, temveč ciljajo tudi na družbeno tkivo – od dezinformacij do krepitve nezaupanja med ljudmi.
Slovenija se sicer lahko pohvali z vrhunskimi strokovnjaki, vendar sistemske povezave in nacionalnega centra za kibernetsko varnost še vedno ni. Po mnenju udeležencev bi morala država in podjetja razvijati domače rešitve, vlagati v dolgoročno odpornost in kibernetsko varnost obravnavati kot strateško naložbo, ne kot strošek.
Največja ranljivost: ljudje
Velik del razprave je bil namenjen tudi človeškemu dejavniku. Vodstva podjetij pogosto varnost vidijo zgolj kot nepotreben strošek, zaposleni pa niso dovolj ozaveščeni. Prav zato je potrebna celovita izobraževalna strategija in sprememba kulture vodenja.
Odprta vprašanja za prihodnost
Posvet STF je odprl vrsto pomembnih vprašanj:
- Kako prepričati poslovna vodstva, da je kibernetska varnost dolgoročna naložba?
- Kdo bo glavni nosilec odgovornosti ob sistemskem izpadu infrastrukture?
- Kako povezati razpršene strokovnjake in institucije v učinkovit sistem?
- Kako naj država podpre podjetje, ki razvija kibernetske rešitve in cilja na mednarodni trg? Kako lahko oblikujemo nacionalnega šampiona?
Sklep
Posvet je bil jasen opomnik, da pasivnost ni več možnost. Slovenija mora kibernetsko odpornost postaviti v središče svoje nacionalne strategije, če želi ohraniti varnost, suverenost in stabilnost v času, ko se grožnje premikajo iz fizičnega v digitalni svet.
Naslednji koraki zahtevajo odločne politične, gospodarske in strokovne premike. Brez enotne koordinacije, vlaganja v domače znanje in sistematičnega ozaveščanja širše družbe bomo ostali ranljivi. Potrebujemo nacionalni dogovor, ki presega mandatne cikle in parcialne interese ter vzpostavi dolgoročno vizijo. Slovenija lahko postane primer dobre prakse – toda le, če bo pravočasno povezala razpršene zmogljivosti v skupno strategijo, ki bo varovala našo suverenost, gospodarstvo in zaupanje v institucije.
